Analitično-aplikativni del je obsegal poglobljene analize baz podatkov, ki so bili zbrani s terensko raziskavo PIAAC tako za slovenski vzorec kot tudi za mednarodne podatke. Projekt je bil zasnovan tako, da smo to nalogo izvajali v dveh fazah: v prvi fazi z analizo stanja in drugih primerljivih podatkov ter teoretskih izhodišč (kar je neke vrste podlaga za nadaljnje analize) in v drugi fazi s kompleksnejšimi statističnimi obdelavami baze podatkov ter sintezo teorije in empiričnega dela.
 
Namen analitično aplikativnega dela projekta pa je bil predvsem oblikovanje predlogov in sistemskih rešitev. To je predstavljalo aplikativno uporabo dobljenih ugotovitev za nadgradnjo strokovnih podlag za oblikovanje politik za razvoj kompetenc odraslih, določitev nacionalnih kazalnikov za spremljanje stanja in napredka, razvoj in nadgradnjo priporočil za nadaljnji razvoj programov izobraževanja, ter razvoj, pripravo in izvedbo usposabljanja izobraževalcev v izobraževanju in usposabljanju odraslih za uporabo sodobnih oblik in metod učenja in poučevanja. To so bili tudi končni kazalniki projekta "Merjenje učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja za izboljšanje usposobljenosti izobraževalcev odraslih 2013-2015", ki pa so bili življenjsko odvisni od vključitev širših deležnikov problema, drugih resorjev, saj je bilo potrebno doseči soglasje glede tako ključnih dokumentov kot so priporočila, strategije, kazalniki in strokovne podlage za oblikovalce politik.
 
Tematske študije in mednarodne primerjave
V nadaljevanju je predstavljenih prvih 9 predlaganih tematskih študij. Z njimi želimo pripraviti podatke tako, da jih bo mogoče aplikativno uporabiti in razviti v priporočila, strategije, kazalniki in strokovne podlage za oblikovalce politik.
 
Študije vsebujejo tudi primerjalno analizo empiričnih podatkov s podatki iz drugih držav, ki so bile vključene v 1. in 2. krog raziskave PIAAC, kar je pomembno dopolnilo in merilo pri oblikovanju nacionalnih usmeritev. Hkrati bo omogočena primerjava napredka v razvoju kompetenc v dveh časovnih točkah (po 14 letih od raziskave pismenosti). Pomemben izziv je tudi možnost primerjave merjenja pismenosti mladih in odraslih ter nadaljevanje nekaterih ugotovitev raziskave PISA, saj s tem dobimo vpogled v celotno vertikalo izobraževalnega sistema.
 
Kot je bilo omenjeno predstavljajo tematske študije in njihove ugotovitve podlago za sooblikovanje strokovnih in političnih odločitev na področju izobraževanja, zaposlovanja in trga dela, ter gospodarstva, ki temeljijo na podatkih (t.i. evidence-based policy making) na področjih izobraževanja, zaposlovanja in dela, gospodarstva, kulture, zdravja, okolja idr. Raziskovalne skupine v okviru projekta PIAAC na Fakulteti za družbene vede, Filozofski fakulteti, Ekonomski fakulteti in Andragoškemu centru Slovenije so v skladu s projektnim načrtom pripravile tematske študije. Projektni konzorcij je bil sestavljen interdisciplinarno, njegova prednost pa je bila tudi v tem, da je obsegala ekipo 25 priznanih strokovnjakov (raziskovalcev in teoretikov), ki so lahko z različnih zornih kotov osvetlili dobljene podatke. To je bilo pomembno zato, ker je tudi problematika spretnosti in kompetenc odraslih zadevala različne resorje kot so poleg izobraževanja še: delo, socialne zadeve in enake možnosti, zdravje, kultura, gospodarstvo, kmetijstvo in notranje zadeve.
 
Glede na interdisciplinarno strukturo konzorcija smo zasnovali tematske študije na naslednjih področjih:

Preučitev kompetenc prebivalcev Slovenije za trg dela tako z vidika ponudbe kot povpraševanja po spretnostih
 
Ujemanje med pridobljenim znanjem zaposlenih in pričakovanji delodajalcev - poklicna in izobrazbena perspektiva (nosilca dr. Samo Pavlin in Mateja Melink, FDV, UL): Tematska študija obravnava aktualno problematiko neskladja med znanjem in spretnostmi, ki jih udeleženci izobraževalnega sistema pridobijo v procesu izobraževanja, ter znanjem in spretnostmi, ki jih od njih zahtevajo delovna mesta na nenehno spreminjajočem in negotovem trgu dela. V prvem delu študije so opredeljeni ključni pojmi na tem področju, ter povzetek temeljnih teoretskih prispevkov in izhodišč domačih in tujih avtorjev, poudarek je na novejših teorijah, v drugem delu študije pa so analizirana mednarodna in nacionalna izhodišča s področja ujemanja znanj in sposobnosti. Dodan je tudi pregled delov programov izobraževalnega sistema, ki se nanašajo na povezovanje in odpravo neskladij med znanjem in spretnostmi, pridobljenimi med izobraževanjem, in tistimi, ki jih zahteva trg dela. Med analiziranimi avtorji so tudi Becker, Thurowvo, Kramberger, Pavlin, Sattinger, Wolbers, itd.)
 
Vpliv horizontalnega in vertikalnega ujemanja izobrazbe ter kompetenc s potrebami delovnega mesta na ekonomske dosežke in zadovoljstvo posameznikov (nosilci dr. Polona Domadenik, dr. Daša Farčnik, dr. Robert Kaše, dr. Katja Katarina Mihelič, dr. Irena Ograjenšek, dr. Nada Zupan, EF, UL): Vertikalnemu ujemanju stopnje izobrazbe in potreb na delovnem mestu je bilo v ekonomski literaturi namenjene že veliko pozornosti, horizontalno ujemanje področja izobrazbe in potreb delovnega mesta pa se preučuje šele v zadnjem desetletju. Študija tako pokriva pomembno področje raziskovanja, saj rezultati raziskav kažejo, da imata tako vertikalno kot horizontalno ujemanje ekonomske posledice ter vplivata na zadovoljstvo posameznikov. V študiji so analizirani mednarodni in domači dokumenti kot tudi teoretske podlage (med avtorji so tudi Sicherman, Hersch, Robst, Alba-Ramirez, Sloan, Battu, Seaman, Robst, Nordin, Perrson, Rooth, Hartog, Velden, Witte, Kalleberg itd.)
 
Ocena sovplivanja kompetenc na socialne in ekonomske dosežke na ravni posameznika in družbenih podskupin ter družbe kot celote, npr. identifikacija pomena kognitivnih spretnosti (s tem izobraževanja) pri izboljšanju položaja na trgu dela za ranljive ciljne skupine
 
Zaloge človeškega kapitala po slovenskih regijah ter njihov vpliv na razvojni potencial ter gospodarsko uspešnost (nosilci Dr. Polona Domadenik, dr. Daša Farčnik, dr. Robert Kaše, dr. Katja Mihelič, dr. Irena Ograjenšek, dr. Miha Škerlavaj, dr. Nada Zupan, Ekonomska fakulteta (EF, UL): Demografske spremembe, ki so posledica upadanja rodnosti in staranja prebivalstva v Sloveniji čedalje bolj zožujejo kadrovski bazen. Hkrati prihaja zaradi globalizacije in tehnološkega napredka do strukturnih neskladij v izobrazbeni strukturi zaposlenih. Ta neskladja so še posebej močno izražena na ravni regij, zato domnevamo, da se zaloge človeškega kapitala po slovenskih regijah pomembno razlikujejo, kar v izhodišču determinira razlike v razvojnih potencialih slovenskih regij, posledično pa njihovo gospodarsko uspešnost. V prvi fazi raziskave smo oblikovali metodološki okvir merjenja zaloge človeškega kapitala in pripravili pregled kompetenčnih profilov po slovenskih statističnih regijah. Drugi del raziskave pa temelji na povezavi zaloge človeškega kapitala po regijah, ki bo ocenjena v prvem delu, s strukturo gospodarstva. Na podlagi modela produktivnosti (TFP) je bil ocenjen vpliv zaloge človeškega kapitala na rezidual produktivnosti po regijah (eventuelno pa tudi po občinah).
 
Ocena v kolikšni meri izobraževalni sistem zagotavlja pridobivanje teh kompetenc tako pri mladini kot pri odraslih
 
Participacija (vključenost) odraslih v izobraževanju v kontekstu koncepta 'vseživljenjskosti učenja', (nosilka mag. Jasmina Mirčeva, ACS): Ker rezultati raziskav kažejo na to, da višja udeležba odraslih v izobraževanju in vseživljenjskem učenju pripomore tako k razvoju posameznika kot tudi h gospodarskem in družbenem napredku, so v študiji analizirani mednarodni in nacionalni dokumenti na tem področju, povzeti so tudi temeljni teoretski prispevki in izhodišča povezana z vseživljenjskim izobraževanjem in izobraževalno vključenostjo (avtorji kot so Belanger, Valdivieslo, Desjardins, McGivney, Boshier, Fishbein, Bourdieu in drugi).

Razvoj spretnosti in kompetenc, značilnosti delovnega okolja in vključenost v neformalno izobraževanje (nosilci dr. Janko Muršak, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, FF, UL): V študiji avtor razpravlja o udejanjanju koncepta vseživljenjskega učenja, išče odgovore na vprašanja, če obstaja kontinuiteta v ciljih vseživljenjskega učenja, ter če ima izobraževanje odraslih kompenzacijsko vlogo, kaj prinaša koncept kompetenc, kaj je implicitno in tacitno v kompetencah, kakšna je notranja struktura kompetenc, ali in kaj je mogoče meriti in primerjati, ter razpravlja o vključenosti v izobraževanje in razvoju splošnih spretnosti in kompetenc. Analizirani so domači in tuji dokumenti, med navedenimi avtorji so tudi Vidmar, Ozvald, Krajnc, Muršak, Le Ny, Kircshnerj, Thijsesen, Minet, Malglaive, Možina itd.
 
Temeljne zmožnosti in razvoj kariere (nosilka dr. Petra Javrh, ACS): Glavni cilj študije je na ravni slovenske populacije odraslih prebivalcev oceniti, kje v izobraževalnem sistemu moramo iskati primere dobre prakse razvijanja temeljnih zmožnosti, ki močneje in ugodno vplivajo na karierni razvoj ljudi, kje pa bomo morali sprožiti ukrepe za spremembe. Glavni raziskovalni vprašanji sta: katere temeljne zmožnosti so pri različnih skupinah posameznikov z različnih poklicnih področij najmočneje zastopane? Ali lahko identificiramo temeljne zmožnosti, ki močneje vplivajo na ugoden karierni razvoj?
 
Preučevanje spretnosti in kompetenc ranljivih skupin prebivalstva
 
Kompetence in izobraževanje starejših odraslih (nosilci Dr. Sonja Kump, dr. Marko Radovan, dr. Sabina Jelenc Krašovec, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, FF, UL): Družbeni problemi, ki izhajajo iz spremenjene starostne strukture prebivalstva, zahtevajo nove rešitve za vzdrževanje prihodnjega družbenega ravnovesja tudi na področju znanja, kompetenc in izobraževanja starejših. Ohranjanje in pridobivanje kompetenc starejšim ljudem omogoča lažje obvladovanje tveganj, ki jih prinaša življenje v sodobni družbi. Da bi raziskali področje kompetenc in izobraževanja starejših odraslih bodo avtorji odgovorili na naslednja raziskovalna vprašanja: - kakšne so kompetence starejših odraslih in posebej starejših delavcev ter kako uporabljajo svoje zmožnosti in izkušnje v službi in vsakdanjem življenju, - kakšen je vpliv ovir starejših odraslih na udeležbo v formalnem in neformalnem izobraževanju, - kakšne so kompetence starejših odraslih in njihov vpliv na družbeno, kulturno, ekonomsko in politično udejstvovanje, - kakšna je primerjalna analiza kompetenc različnih starostnih skupin.
 
Digitalna pismenost in reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih (nosilka dr. Vesna Dolničar, FDV, UL): Za dosego ustreznega nivoja digitalne pismenosti posameznika v družbi je pomembno razumevanje dejavnikov znotraj različnih segmentov populacije, ki imajo specifične lastnosti, ovire in motivatorje, ki so lahko v odnosu s siceršnjo pismenostjo in socialno vključenostjo. Tematska študija je usmerjena k poglobljenem proučevanju koncepta informacijske oz. digitalne pismenosti (definiranje, prepoznavanje, uporaba, pomen e-kompetenc), poseben poudarek bo na najstarejšemu populacijskemu segmentu, predvsem proučevanju najbolj primernih pristopov in e-storitev pri njihovem digitalnem usposabljanju.
 
Podrobnejši pregled in analiza značilnosti populacije z nižjimi dosežki (nosilki mag. Estera Možina, ACS in dr. Vida Mohorčič Špolar): Zagotavljanje enakih možnosti za sodelovanje v družbi je pomembno ne samo za posameznika, temveč tudi za razvoj gospodarstva in blaginjo celotne družbe. Zato je pomembno omogočiti kakovostno izobraževanje vsem tistim, ki so sposobni (zmožni) in motivirani, da nadaljujejo z izobraževanjem, neodvisno od njihovega socialnega porekla. V tematski študiji nas je zanimalo, kakšne so značilnosti populacije odraslih z nizkimi pisnimi spretnostmi kot so npr. stopnja izobraževalne vključenosti, jezikovno ozadje, položaj pri delu in uporaba pisnih ter računskih spretnosti v vsakdanjem življenju. V primerjavi z dosedanjimi mednarodnimi raziskavami bo raziskava PIAAC zagotovila mnogo bolj kakovostne podatke pri generiranju novega znanja o povezanosti med izobraževanjem in medgeneracijsko mobilnostjo v različnih državah.
 
Leta 2013 so bila pripravljena teoretična izhodišča sledečih študij: Vpliv horizontalnega in vertikalnega ujemanja izobrazbe ter kompetenc s potrebami delovnega mesta na ekonomske dosežke in zadovoljstvo posameznikov (EF); Razvoj spretnosti in kompetenc, značilnosti delovnega okolja in vključenost v neformalnem izobraževanju (FF); Ujemanje med pridobljenim znanjem zaposlenih in pričakovanji delodajalcev - poklicna in izobrazbena perspektiva (FDV) in Participacija odraslih v izobraževanju v kontekstu uresničevanja koncepta vseživljenjskosti učenja. V letu 2014 bodo koncipirane sledeče študije Kompetence in izobraževanje starejših odraslih (FF); Zaloge človeškega kapitala po slovenskih regijah ter njihov vpliv na razvojni potencial ter gospodarsko uspešnost (EF); Digitalna pismenost in reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih (FDV) in tri študije Podrobnejši pregled in analiza značilnosti populacije z nižjimi dosežki; Vidiki razvitosti posameznih temeljnih zmožnosti in karierni razvoj posameznika in O kompetencah odraslih priseljencev: Slovenija in primerjalni vidik (ACS).